Mreža

V tihem kotu pajek spleta,

dan za dnem, že večnost vsaj,

misel v tuje dalje leta,

in spet vrača se nazaj…

Nitke v sapi zadrhtijo,

za trenutek postoji,

dalje se mikavne zdijo,

zanje pa ni več moči…

V tihem kotu čas razpreda,

mojstrovina, up krasan,

vse ostalo je brez reda,

čas brezčasja, pot v zaman…

Metla zre, kot bi prosila,

da izkaže svoj navdih…

Naj bo pajku sreča mila,

v mreži je premnog moj dih.