sobota, 9. april 2016

Pa-pa...



Na vsakih sto, le dva…
To je vsa moč obeta,
da, čez neskončna leta,
bo lepši lik sveta.

Na vsakih sto, le dva…
Od nekdaj v kali strta,
potolčena, zatrta,
v neumnosti brez dna.

Na vsakih sto, le dva…
Se z njima prav vse neha,
spočetka že upeha,
prek dejstev se ne da.

Na vsakih sto, le dva…
Asfalt pa v nove kroge
vrti iste podobe,
čas zase čas ima.

Na vsakih sto, le dva…
Potop je bajka prava,
dvonogega narava
v razkroj odlično zna.

Na vsakih sto, le dva…
Bodočnost bo porekla,
da ji dovolj je pekla,
dahnila svoj pa-pa…

Ni komentarjev:

Objavite komentar