Za hec...

(čeprav povsem zares)

Cankar je živel. In pil.

Cankar je pisal. In pil.

Cankar je dihal. In pil.

Cankar nam svet je očital. In pil.

Na koncu se je ubil. Ker je pil.

Prenehal je piti, zdaj je mirujoč,

in spi, v spokoju, ne vedoč,

da ga vsak nov rod zamancev hiti častiti.

Tozadevno, seveda, na zaukazane dni,

takrat, ko je čas, ker tako se veli.

Ko bi živel, še vedno… spet hitel bi piti!

In bi pil, da bi preživel.

In bi pil, da bi zmogel pisati,

da bi prenesel tu, med nami stati,

in med pitjem bi nas klel.