Iz
blata v blato, tu in tam vmes rata,
a to,
kar rata, veter nosi v nič,
je
pravzaprav kar rata le potrata,
v
zahtevah je prerasel svet hudič!
Iz
blata v blato, vsepovsod se vleče,
le debeli
se sloj, iz veka v vek,
pod
njim odmira vse, kar ni smrdeče,
dušečnost
spolzka ne pozna preprek!
Iz
blata v blato, še po zvezdah sega,
a dano
ni mu, k sreči, do neba,
ga nič
ne moti, prav nič ga ne bega,
da vse
v kar seže, v hipu pokonča!
Iz
blata v blato, jebisvet prikazni,
od nekdaj
tak, dočakal bo svoj kraj,
zaman
bogovi, in vsi upi prazni,
kar
blato vzame, tega ni nazaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar