torek, 26. april 2016

Polnoč



Polnoč bije, ura seka,
škripajoče čas vrti,
iz goščave senca neka
v bledi Luni zaživi…
Zvon pozvanja, votle duše,
kost ob kosti šklepeta,
je nemirno izpod ruše,
dobro pognojena tla…
Polnoč bije, tič skovika,
tema legla je pod krov,
bledo sveča se svetlika,
osvetljuje ples duhov…
Polnoč bije, ura seka,
truden kraj poti možak,
tekla je žganjice reka,
in ga prevrnila vznak…

Ni komentarjev:

Objavite komentar