Kam gre Sonce spat?

Reci, slavec, kam se sonce izgubi,

ko pred noč prispe na kraj poti,

kje ga čakajo dobrave,

postelja iz mehke trave,

da v njo leže in zaspi…

kam k počitku vodi truden svoj korak,

si pod sanje da mehak oblak,

kje razčeše kodre zlate

in spočije si podplate,

preden jutro ga zbudi…

Mir se razteza, in v vetriču breza se v nočnih podobah igra,

Luna poseda, se spet spreneveda, le nemo opreza z neba,

zvoki tišine, še čuka spev mine, morda se z večerjo masti,

čaša ranine, razbiram spomine, ko slavec nasmeh prebudi…

Reci, slavec, kam se sonce izgubi,

ko pred noč prispe na kraj poti,

kje ga čakajo dobrave,

postelja iz mehke trave,

da v njo leže in zaspi…

kam k počitku vodi truden svoj korak,

si pod sanje da mehak oblak,

kje razčeše kodre zlate

in spočije si podplate,

preden jutro ga zbudi…

Milo doneče v tišino razvleče, da svet se v toplem vrti,

k vragu vse rane, kozarec zastane, čarobnost v zraku diši,

preden povprašam za hipec odlašam, lepo me je v spev svoj odel,

trmasta sreča, bolj kratko doneča, znenada je v noč odletel…

Reci, slavec, kam se sonce izgubi,

ko pred noč prispe na kraj poti,

kje ga čakajo dobrave,

postelja iz mehke trave,

da v njo leže in zaspi…

kam k počitku vodi truden svoj korak,

si pod sanje da mehak oblak,

kje razčeše kodre zlate

in spočije si podplate,

preden jutro ga zbudi…