Ne išči
si pota med vsemi plotovi,
stezé so
speljane, da v prazno gredo,
iz veka
v vek zgolj navidezno novi,
in z
njimi prav vse kot je vselej bilo…
Ne išči
si sreče, kjer sreči ni dano,
zaman bodo
upi porajali sne,
tu vse
je v potrato, do konca zlagano,
živelo
naj bi, a že z rojstvom umre…
Pojezdi
svojo metlo in gas do kraja,
naj za
teboj ostane zadnji dan,
kjer ni
zveri, tam se prav vse dogaja,
življenje
iz globin privre na plan…
Je nad
oblaki jasno in veter meša,
naj krila
ti ponese topel dah,
med
maskami srce prehitro peša,
lepota
pa spreminja se v prah…
Ne išči
trenutka, ki večnost postane,
bolj času
boš stregel, bolj v njem boš le smet,
poskoči
v livade, z metulji orane,
morda z
njimi smel boš v nebo poletet…
Ne
maraj za mnenja, za razne kaprice,
po svoje
zatakni si zvezde v lase,
spoštljivo
ogrej si dlani za vse ptice,
da v
tebi počijejo trudno srce…
Pojezdi
svojo metlo in gas do kraja,
naj za
teboj ostane zadnji dan,
kjer ni
zveri, tam se prav vse dogaja,
življenje
iz globin privre na plan…
Je nad
oblaki jasno in veter meša,
naj krila
ti ponese topel dah,
med
maskami srce prehitro peša,
lepota
pa spreminja se v prah…
Ni komentarjev:
Objavite komentar