Beeeee...

Kaj bi ovni brez ovac,

kaj bi te brez volnotiča,

dober je prav vsak pajac,

ki v obete tiča driča…

So zasrane vse stezé,

vsepovsod le črede silne,

ovce pridno se množe,

ovčje vselej, kredibilne…

Abeceda je prav kratka,

»be« je be! in ovca da,

kaže se bodočnost sladka,

ko jo tič v nebo ravna…

Perspektive pa varljive,

izpuhtijo, ko so bliže,

ni usode izmuzljive:

vsako ovco čas ostriže!

A brez veze, ovnu prija,

naj bo dolga, kratka, gola,

rogoglav jih rad nabija,

v slavo črede in prestola…

Ovčja sreča je kopneča,

druge črede, druge slave,

pa – ko se različnost sreča,

zadonijo trde glave.