Ni betovna
brez ušesa,
pa čeprav
mu v sluh odpade,
ko prek
notne promenade
vso
ubranost zvočno stresa…
Ni
gogena brez širjave,
dalje,
tožne in preteče,
ki z
neznanim vase vleče,
barve,
in oči zvedave…
Ni
kolumba brez bridkosti,
se poraja
vprašujoče,
venomer
le gnati hoče,
za
trenutek, dva sladkosti…
Ni
poti, če ni povesti,
ni koraka
brez prepreke,
v
prazno tečejo vse reke
po utrti,
mrtvi cesti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar