V dalje...

Misel v dalje, tja, kjer praprot v vetru ziblje svoje sanje,

kjer se breza v modro steza, puh nebeški žanje,

kjer tišina je doneča, ko žgoleče ptice sreča…

misel v dalje, tu praznina veča se, zgolj veča!

Mlade trave prek dobrave, v dan mehak crkljave,

potok teče žuboreče in v radost čas razvleče,

lahkih kril metuljev ples, raznaša v cvet pozdrave…

tu le senca se krepi, ostudna je, renči preteče!

Misel v dalje, tja, kjer v bajke vse odeva se, mineva,

tja, kjer pesem zvezdam peti v jutru ne okleva,

misel v dalje, pot brez kraja, kot da teče iz obupa…

tu po starem, čas nalaga na gorovje strupa!