Ej, bogovi!

Ej, bogovi, silni, razni,

ste iz glav se preselili,

skozi čase, v višine…

Vse pobrali, neprijazni,

za seboj prav nič pustili,

le grozoten – kup praznine!

Ej, bogovi, silni, razni,

ste utekli nad oblake,

s tega zemeljskega barja…

Tu pa tava roj prikazni,

ki usmerja mu korake

bog zavisti in denarja!

Ej, bogovi, silni, razni,

višek vaš se v podnu kaže,

vse bolj proti koncu vleče…

Vi pa – nemi, neopazni!

Pa čeprav s seboj vas maže,

vaše stvarstvo v drek svoj meče!