Ej, Monika!

Ej, Monika, Monika, Monika,

ti si počela dobra dela, a zaman,

veselo vlekla skozi usta,

skozi usta pa se hrusta,

skozi usta je na svetu butec manj!

Ej, Monika, Monika, Monika,

veselo Bili se ob tebi je držal,

ko si ga ti v roke prijela,

počel škodljivega ni dela,

in tudi k drugim nov de-Bili ni pognal!

Ej, Monika, Monika, Monika,

spoznala si, kako krivica se godi,

iz hiše so te napodili,

in ti pregreho prisodili,

češ da iz polnih ust le škoda se rodi.

Ej, Monika, Monika, Monika,

ko več bilo bi takšnih, kakršna si ti,

se ne bi vlekla stara čreva,

ponosno votlega odmeva,

peljal v normalo svet prav zlahka bi poti!