Guli, guli...

Guli, guli, vse požuli,

kar je dano, in kar prija,

dokler s pašnika zgolj muli,

se tekoče svet odvija…

Guli, guli, nič več suma:

se resnica v zmoti kaže,

pamet zgolj, prav nič razuma,

drek oči na lepše maže…

Guli, guli, ista stanja,

le omot izkaz spreminja,

stara pota, stara sranja,

zanesljivo up izginja…

Guli, guli, čista beda,

praznim marnjam se prodaja,

tam, z neba, le tema gleda,

iz betic pa dan razkraja…

Guli, guli, brez okvirja,

butavost vselej tekoča,

brez ograde, brez pastirja

v nedogled uničujoča!