V peskovniku sanje

Iščoč pot v čudesa, iščoč pot v sanje,

spotika in stresa življenje vsakdanje,

peskovnik, in mivka, stolpič k soncu zre,

že najde se roka, ki brž ga podre…

Bolezen je želja, če v let ji ni dano,

do česar ne sežeš, naj bo poteptano,

je lakota lačna, nenehno jo žuli,

ne siti do kraja, le kruli in kruli…

Ta svet ni za mavrice v bajkah pojoče,

imel vsak bi sebi, vsak zase le hoče,

spoznanja preteklosti vsa so zaman,

od zibeli dalje vse ve vsak bekan!

Ve, kaj je pravica, krivice poraja,

ve, kaj je resnica, z lažjo svet navdaja,

ve, kaj je lepota, a lepo vse tlači,

in ve, kaj je pamet, s pestjo se junači…

Iščoč pot v čudesa, iščoč pot v sanje,

spotika in stresa življenje vsakdanje,

v spokoju bi tekle lahko vse poti,

a kaj, ko neumnost v rokah svet drži!