V vetru vonjave...

Sta veter in golaž, ki vodje obeta,

pomembna dejavnika v krogu sveta,

vse brez korenin s slednjo sapico leta,

in vse, kar ne šteje, se zlahka proda.

Zdaj levo, zdaj desno, samo do blaginje,

v napolnjenost skrinje, jedača je luč,

zdaj vkup, zdaj pa spet poteptat v črepinje,

iztrebkov dovolj, da peskovnik je fuč!

Med kruhom in igrami radost poteka,

vsa znanost, iz veka v vek moč drži,

četudi v širjave se gnojnica steka,

če rit je v sreči, vse dobro se zdi!

A kadar umanjka v skledi delitve,

takrat duše plitve poskočijo v noč,

povzpnejo v pesteh se, ostrijo si britve,

češ da pohitijo pravici v pomoč…

Tako svet poteka, v pasteh zverinjaka,

je etika sitost, in prst, ki preti,

po logiki pot lasten konec učaka,

in veter zabriše neumne sledi.