Od
hrane vse, nezdrava mi je ljuba,
le kaj
bi kvarne sestavine štel,
je itak
vse življenje čista zguba,
pa da
bi zgubo tisoč let živel?!
In če
ob tem izognem se oblakov,
pogoltnem,
če je treba, čisti strup,
dovolj
mi že tuzemskih je bedakov,
pa da
bi še tam gor bil z njimi vkup?!
Prehransko
mi vprašanje ni pereče,
pojem,
kar je, zato, da zmorem stat,
za
večno slavo narodove sreče,
naj
zdravo je, kdor svet hiti posrat…
dovolj
je nekaj v žlici, kajla kruha,
v
življenju so pomembnejše stvari,
se itak
mi ob svetu rado bruha,
ker
zdrava ga neumnost v krog vrti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar