Bršljan...

Bršljan, zeleneče čez zid se razvleče,

dehteča koprena poglede krasi,

poglede krasi, in jih boža, miri,

povesti o davno minulem šepeče…

Od lista do lista, odeja je stkana,

v čarobnosti svoji topliti hiti,

topliti hiti, a pod njo čas ne spi,

kjer seže v globino, tam v zidu je rana…

Bršljan koprneče se v bajko razpreda,

zarasel se je že prek vsega sveta,

in vse bolj izpija sokove srca,

medtem ko krasi, da v miru razjeda…