Tok narave...

Ko se zajci namnožijo,

obudi se čas zveri,

te nikdar zares ne spijo,

le prežijo v temi…

Zajci bi ves svet popasli,

apetit je apetit,

so tradiciji dorasli,

seksa urno zajec sit…

Zver je zver, tu ni vprašaja,

krvoločno se gosti,

sama sebi ponagaja,

če preveč se zdebeli…

zlahka vse ji gre v žretje,

še po lastnem stegne zob,

ko umanjka, vnebovzetje

vodi lačno jo čez rob…

In tako vrte se časi,

tam, kjer gon poganja svet,

malo dobrorodni klasi,

malo tožnih, sušnih let…