Ja,
res, prav preprost je ta svet,
požreš,
kar je dano za žret,
do
konca ko zmažeš,
povprek
vse zamažeš,
za kup,
ki ostane, nek drug je preklet…
Prav
res, se neumno vrti,
povzdigneš,
da moč pridobi,
a ko s
položaja
le zase
osvaja,
takrat
šele grd se ti kaže v oči…
Se tak
bo vrtel vekomaj,
je stvar
zapletena, značaj,
ne znaš
presoditi,
se v
času učiti,
pa
vselej izveš za minulo, v nazaj…
Naiven,
kdor v up se ravna,
je dober
le ta, ki ti da,
kdor
hrani stremljenje,
poštenje
= deljenje,
neumnost
drugače soditi ne zna…
Srce
bije v prazno, zaman,
in v
glavah je pusta ravan,
je
znanje ovira,
če um
ne podpira,
in rit
je, ob ustih, osrednji organ!
Ni komentarjev:
Objavite komentar