Trate
so izjemno zanimive danosti! In jih je lepo opazovati, med opazovanjem tudi
uživati, ko…
Se prek
zelene travne podlage bohotijo v pestrosti raznobarvnega cvetovja. In cvetijo v
belem, v rdečem, modrem, rumenem, ma, cvetijo v vseh barvah, katere je moč
narave izmislila. In ni samo lepo, v tej pestrosti, je tudi sila praktično!
Denimo,
če vremenske razmere niso ugodne določenim vrstam cvetja, bodo pa neke druge
kipele pod nebo, in bo trata še vedno mikavna, lepa, okrašena. In tudi to je
res, da različno cvetovje različne žužke
privlači, pa se za številne vrste najde tisti nekaj za pod zob…
Ja, »razumna
bitja« zrejo v lepoto pisanih trat, jo občudujejo, celo, tu in tam, ob njej
zavzdihnejo… marsikdaj se zaženejo v trganje, kajti – mar ni lepo, če imaš doma
tisto, česar drugi nimajo!? Pa čeprav bo ubrano hitro ovenelo, in bo romalo v
smeti… pa čeprav bo ubrano preprečilo nadaljnjo širitev… ni pomembno, šteje to,
da imam!
Ja, »razumna
bitja« zmorejo celo živeti ob teh pisanih tratah. Dokler so v podobi običajnih
trat. Ko pa zavzamejo podobe »trate življenja«, takrat pa… takrat pa je
najlepše, če smo vsi enaki, vsi »naši«, tako prekleto enobarvni. In – prazni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar