Širne
stepe žile mi toplijo,
veter vselej
spremlja mi korak,
z njim
daljave bližje se zazdijo
in
lahkotnejši je zrak…
Me
ravnica je povsem prežela,
sredi nje
povsod objem neba,
in v
njem bo, vselej, ptica pela,
iz
globine mi srca…
Blagodejne
so širjave,
se v
nebo topijo,
vse
poti plesoče trave
nežno
okrasijo…
Sonce
me nenehno greje,
Luna
boža sanje,
razletijo
se hitreje
vse
skrbi vsakdanje…
Ni komentarjev:
Objavite komentar