Na
tretjem peronu, ob sedem čez pet,
se vlak
bo odpravil po poti v svet,
vagon
je štirica, na sedežu šest,
od
gneče, v novo povest…
Dam
dvojko, že enkrat, vsemu, kar tišči,
kar mi
razdejalo je dneve, noči,
devetkrat
sem tonil, brez osmih ostal,
bom
novo priložnost iskal…
Ko v
dalji se znajdem, poiščem, takoj,
čaroben
kotiček, na samem, spokoj,
da v
miru, počasi, in prav brez vseh prič,
desetič
povrnem se v nič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar