Levja demokracija

Že nekajkrat sem slišal, da ni prav, to, da kadar razlagam »človeštvo«, njegove psihične, potemtakem tudi umske značilnosti, njegova izkazovanja, da takrat uporabljam (tudi) primerjave z živalskim svetom, z živalmi, tistimi, ki so kot take uradno razglašene, seveda…

 

Poglej levje krdelo. Imajo organiziran svet. Točno se ve, kdo lovi, in za katero nalogo je, pri tem, zadolžen. Točno se ve, kdo skrbi za mladiče. In točno se ve, kdo in kdaj ima določene pravice. Pravzaprav bi lahko zapisal, da takrat, kadar vsakdo spoštuje odrejeno mu mesto, v krdelu, živijo nekakšno demokracijo…

 

Ko dospejo do plena, se ve, da – prvi žre lev. Bog-ne-daj, da bi se mu približali ostali (pa ne samo odrasli, tudi malo večji mladiči) člani krdela, z izjemo tistih najmanjših, katerim dovoli, da odščipnejo svoje koščke…

Ko se nažre, oziroma prenažre (zver je na zalogo, pa lahko tudi dva dni zdrži brez novega uplena), leže v senco, in počiva. In takrat lahko žrejo tudi ostali člani krdela. Kolikor, če sploh kaj, je od plena ostalo, seveda. In jih lev, povsem demokratično, pusti pri miru…

 

Je pri človejakih kaj drugače, ko dospejo do možnosti plenjenja? Ali je natanko enako: najprej sebi, in svojim, potem pa, če kaj ostane…

 

Hudič je, s primerjavami, kajti primerjaš lahko le tiste posamičnosti, ki imajo dovolj primerljivega, da je primerjava sploh možna. Nekih nasprotij, denimo vodo in pesek, malodane ni moč primerjati, pa…

 

Ni čudno, da je veliko, celo preveč, stičnih točk, med živalskim in človejaškim svetom, ko pa jih, vendarle, ne bi smelo biti?! Ne nazadnje, človejaki živijo v svetu matematike, fizike, osvajanja vesolja, levi pa… Ja, levi živijo v svojem svetu, v okolju, kateremu zares pripadajo, dočim človejaki – domnevati, da bodo drugačni, samo radi tega, ker živijo v svetu spreminjanja okoliščin bivanja, v svetu Človeka, je neutemeljeno, kajti v takšnem primeru se moraš zoperstaviti zakonitostim Narave, samim zasnovanostim, to pa, vedno, porodi polom!

 

Kot otrok sem rad bral (tudi) basni. Si se kdaj povprašal, o tem, čemu, za vraga, basnopisec uporabi podobo živali, ko pa, tozadevno, o  človeštvu govori? In – si se kdaj povprašal, kako to, da so živali tako prekleto uporabne, za to, da značaje dvonogih z njimi izkazuješ?!