Nekoč
mi je Tone Pavček, ko je prebral nek moj družbeno kritičen rokopis, sestavljen
iz krajših zapisov, lahko bi jim rekel črtice, zapisan, potemtakem, v prozi,
dejal in svetoval:
»Uroš,
z vsem kar si napisal, se strinjam, v celoti, samo, daj, spremeni, ne bodi tako
neposreden. Poskusi tako, kot to počne Svetlana, s svojimi Slovencelji, pa
potem drug na drugega kažejo, misleč, da pa prav oni sami niso Slovencelji…«
Rad sem
ga imel, in ga spoštoval, in oboje, še vedno, velja. A ga nisem upošteval.
Ničesar nisem spreminjal, mu tudi pojasnil, čemu, pa – kdo ve, a morda prav
zaradi tega rokopis ni doživel objave, in je, verjetno, nikoli ne bo. Pač,
zgolj še en, med mojimi ostalimi, neobjavljenimi.
Ob neki
drugi priložnosti mi je Svetlana Makarovič, ko je prebrala neko mojo, satirično,
pesniško zbirko, in jo je zmotilo dejstvo, da sem, v neki pesmi, na koncu verza,
zapisal »r…« (ker pišem poezijo, tisto v klasični podobi, torej tudi z rimami,
je bilo nedvomno jasno, da sem s konkretnim zapisom nadomestil besedo »riti«),
dejala:
»Ne
bodi tako uvideven! Če boš pisal po ovinkih, te bebci niti razumeli ne bodo, če
pa jim, bebcem, naravnost poveš, da so bebci, potem te vsaj slišijo!«
In sem
upošteval, njeno mnenje, čeprav – ne povsem v celoti, pač pa – selektivno se
odločam, kdaj in kje bo, z moje strani, izkazana uvidevnost, in kdaj je ne bo.
Ko se znajdem
v vlogi svetovalca, takrat, običajno, nek kompromis (med obema, navedenima
nasvetoma) najdem. Pa porečem tako:
Dokler
ne spoznaš, ugotoviš posameznika, dokler ne spoznaš oz. ugotoviš nekih
konkretnih, občih stanj, do takrat bodi zadržan, kasneje, ko do ugotovitev
dospeš, pa…
Če imaš
opraviti z mlajšim, neizkušenim, a sicer razumskim, in etičnim bitjem, potem,
vsekakor, ga na njegove napake opozarjaj uvidevno. Šele kasneje, če takšno
opozarjanje ne zaleže, pozabi na uvidevnost. Če pa imaš opraviti z bebcem,
potem pa – naravnost v čelo! Itak je trdo, obenem pa – ko ti, bebci, s svojimi
ravnanji ogrožajo, slabšajo tudi okoliščine tvojega živetja, ko, posledično,
slabšajo, otežkočajo tudi tvoje življenje, so oni, takrat, uvidevni do tebe?
Niso! Čemu bi bil potem ti do njih?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar