Nobeno
bitje ne more biti zadovoljno, kadar živi v okolju, za katero ni porojeno
(zasnovano), pa…
Kakor
ptica ne more biti zadovoljna, ujeta v kletki, tako človejaki nikoli ne bodo
zadovoljni, živeč v svetu uma, razvoja, v svetu Človeka, in obratno – Človek nikoli
ne bo zadovoljen, obkrožen s človejaki!
Če ne
verjameš, potem…
Pomisli
na razna plemena (nekaj jih je še, denimo tudi v Amazonskem pragozdu), »primitivna«,
ki (v odsotnosti razuma) še vedno živijo natanko tako, kot so pred
desettisočletji. In znotraj katerih same sebe pojmujejo zgolj kot del(ček)
narave, in jim niti na pamet ne pade, da bi se razglašali za nekaj posebnega,
kaj šele za nek višek (pravilneje bi bilo »vrhunec«) vsega obstoječega! In
živijo, čeprav v krepko težjih okoliščinah, svoje povsem zadovoljno, normalno
živetje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar