Nekoč
sem mu skušal pojasniti, da je Slovenija (med vsemi ostalimi, katere je
naredila, in jih, še vedno, dela) naredila kapitalno napako, s tem, ko je
odprodala svoje proizvodne vire (gospodarske obrate), in sem, da bi mu bilo
lažje razumljivo, takole povedal:
Slovenija
se ukvarja z mlekarstvom, a je, kljub temu, izpraznila hleve, prodala vse
krave, vso kmetijsko mehanizacijo, na koncu kar celotno kmetijo, upajoč, da ji
bo tujec lepši kos kruha rezal, kot bi si ga lahko rezala sama…
Kaj je
bila prva reakcija? Tole: Slovenija nobene kmetije ni prodala!
V čem
je »štos«? V tem, da…
Nagonska
bitja so tako BUTASTA, da zmorejo ugotavljati samo tisto, kar je NEPOSREDNO
dostopno ugotavljanju, čutnemu zaznavanju, dočim je posredno ugotavljanje (tega
zmore samo in izključno razum!), tista »pot«, ki zares in edina vodi do
spoznavanja dejstev (dejanskih stanj = Resnice), nerazumskim NEDOSTOPNO!
Pri
njih moraš zelo paziti, kadar jim skušaš s prispodobami streči (ampak, žal,
včasih so prispodobe edini način, na katerega lahko nekomu – če je zmožen
razumevanja, seveda – pojasniš o zadevah, ki so mu še neznane, nerazumljene),
pri njih ne moreš pričakovati, da bodo brali-med-vrsticami, pri njih sarkazem
dobesedno odpade, pri njih…
Pri
njih, ki ne zmorejo abstraktnega mišljenja (ki je, v povezavi s hkratnim
zavedanjem realnosti, PREDPOGOJ RAZUMA!), ne moreš pričakovati, da jim bo
knjiga (katero NAJ bi prebrali) boljša od (pa, recimo da dobrega, celo odličnega)
filma, posnetega na podlagi te knjige, kajti – revčki ne premorejo domišljije,
da bi si (med branjem) ustvarjali podobe (o pre/branem), pa dospeli do
ugotovitve o tem, da – saj je film dober, ampak niti približno se ne more
primerjati s knjigo! Ne nazadnje – le kako ti lahko nekaj, kar se konča v
poldrugi uri, ali dveh, treh, prikaže vse tisto, kar ti zmore prikazati eno-,
dvo- ali večdnevno branje?!
P.S.
Takšna "pamet" soodloča, o vsem, in vseh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar