Varuhi morale

Če, uvodoma, zapišem tako, za šalo, malček, potem: blagor morali, ob vseh njenih varuhih!

 

Da, tudi dandanes obstaja cel kup varuhov morale, samooklicanih patronov, prepričanih v to, da se mora prav njihova slišati, in upoštevati, in – k sreči je občost tako zabita, da tem patronom priznava neko avtoriteto! Dobro…

Med te varuhe morale sodi tudi Cerkev. Katerakoli, potemtakem tudi ta, »ta prava«, krščanska. In, če malček pomislim, ugotovim, da niti nima težkega dela! Pa ne zaradi tega, ker bi bilo občestvo tako moralno, da zaradi etičnosti ne bi bilo potrebno skrbeti, daleč od tega, ker temu, preprosto, ni tako, pač pa…

Ko bi Cerkev vsaj približno vedela, KAJ STOJI ZA BESEDO MORALA (moralnost), etika (etičnost), bi bilo, morda, malček bolje, tako pa – kaj je lažje, kot to, da varuješ nekaj, kar ne samo, da ne poznaš, pač pa varovanega sploh NIMAŠ, pa niti teoretično ne obstaja možnost, da bi ti to, česar nimaš, kdo ukradel, ali (vsaj) omajal?! Veš…

 

Morala = načelnost = etičnost = imeti enaka merila zase in za druge = (samo)kritičnost…

Pa poglejmo, koliko, če sploh, Cerkev premore, te načelnosti, etičnosti!

 

Bojda SPOŠTUJE Jezusa, celo časti ga, bojda. Hm…

Če nekoga spoštuješ, potem ga spoštuješ zaradi tistega, s čemer, in kakor, se izkazuje. In, če ga spoštuješ, ti, hote ali ne, predstavlja nekakšnega vzornika. Kadar ti je nekdo za vzor, takrat, če je res temu tako, skušaš slediti mu, skušaš ga posnemati, biti (vsaj približno) takšen, kakršen je ta, ki ti je vzor…

Cerkev se krasi v blišču, celo z zlatimi okraski se ponaša. Cerkev dobesedno hlepi po premoženju (nikar je ne obsojaj, to je značilnost celotnega povprečja, občestva!), in, čeprav ga že ima, toliko, da sploh ne ve koliko, bi ga imela še več! Medtem ko je Jezus…

Ja, ta, katerega, baje, častijo in spoštujejo, je govoril o iskrenosti… o tem, da je potrebno vsakogar upoštevati, sprejemati… o tem, da je potrebno živeti v (materialni) skromnosti… o tem, da je potrebno drugim pomagati, deliti z njimi tisto, kar, pač, imaš…

Res, ni niti najmanjšega dvoma, o tem, po kom se Cerkev zgleduje. Pardon – NE zgleduje!

 

Cerkev ne odobrava nasilja, je za (mirno) sožitje. Začela se je celo bratiti s predstavniki drugih verovanj, jih priznavati, upoštevati, čeprav…

Pod mečem, katerega vihti roka Cerkve, so (nekoč krepko bolj vidno, kot danes) milijoni trpeli, bili pobijani! In trpijo, ter so pobijani, tudi danes, resda ne tako javno, kot nekoč, pač pa – »pod mizo« se marsikaj odvija, dogaja, in »pod mizo« se tudi »moralnost« (tudi in/ali zlasti) Cerkvena izkazuje. Mimogrede…

Če spoštuješ, upoštevaš druga verovanja… če jim priznavaš pravico do tega, da sploh obstajajo, poleg tvojega… če zares želiš, z njimi, sobivati, v miru… povej: čemu imaš misijone, in misijonarje, če ne zaradi tega, da tem, drugim, odščipneš del prostora, vernikov, imetja, moči?!

 

Še danes, v »razviti« Deželi, obstajajo kraji, v katerih »pankrtov« ni moč pokopati na »sveti zemlji«! Preden nadaljujem, zgolj medklic: besedo »pankrt« uporabljam izključno radi tega, ker je obče razširjena; prav ničesar nimam proti »izven zakonskim otrokom«, in vselej mi je merilo, kadar nekoga obravnavam, to, ali je (ali pa ni) etičen, potemtakem dober in pošten, ali se vsaj trudi biti (izkazovati kot) Človek!

Cerkev je znana po tem, da, s časom, »malček« spreminja svoje trditve, ker – takrat, ko, pač, ugotovi, da s prejšnjimi ne more več uspevati, nove oblikuje, ampak – brez skrbi, kajti Cerkev VEDNO govori »resnico«, in njena stališča so vedno »pravilna«!

Domnevam, da se tudi na področju »pankrtov« obetajo določene spremembe, čeprav so, še vedno, družbeni podrazred, nekakšni izvržki, izmečki, za Cerkev, in njene »dostojanstvenike« (ki, mimogrede, če se jim o etiki niti ne sanja, tudi z dostojanstvom nimajo nikakršne povezave!), čeprav…

»Načelnost« te Cerkve se kaže na vseh področjih, in tudi na tem, pa – veš, da ima Cerkev domove, v katerih skrbijo za – »pankrte«?! Pa ne za katerekoli »pankrte«, daleč od tega, pač pa za otroke, katere (na)štepajo – taisti »dostojanstveniki«, razni duhovniki in nune, potemtakem – taisti, ki so se zavezali celibatu, taisti, ki so se »poročili« z Jezusom, in mu obljubljajo zvestobo, na slednjem koraku! Tako so »moralni« (bi zapisal, da so ORALNI, a kaj, ko jim, pri zadovoljevanju sle, dobesedno vsaka luknja prav pride, in ne zgolj usta)! In…

Kadar se pojavi povečano nezadovoljstvo, v kakšnem kraju, tam, pač, kjer se (pre)več takšnih »pankrtov« nabere, takrat Cerkev svoje člane celo »kaznuje« - jih premesti, da lahko potem nekje drugje »štepajo«! In…

Veš, tudi o tem sem že, večkrat, pisal – pri nagonskih bebcih je tako, da (ker nimajo enovite zavesti oz. zavedanja), se izkazujejo sila »oportuno«, pa zmorejo povsem drugačna, celo nasprotujoča si stališča, in ravnanja, izkazovati, o (do) istih stvareh(i)! Tudi do (njim) zloglasnih »pankrtov«. Ne verjameš? Hm, poglej…

Marija in Jožef, par. Ona žena, on mož. In… nekega dne je šel Jožef po opravkih, medtem ko je Marija ostala doma, v njuni votlini, da bi za večni ogenj skrbela. Takrat je v njuno domovanje dospel »sveti duh« (op. p. veš, da je bila pri Indijancih, pa tudi drugod, takšna praksa, da – bolj kot je bil nekdo trčen, bolj so ga kot »svetega« prepoznavali?!), in – prehuda je bila sila privlačnosti, med Maričko in »duhom«, prehuda Maričkina ljubezen, in zvestoba, do Jožefa, prehuda je bila moralnost tega »duha«… da bi vzdržala, proti delovanju telesnih sokov, pa je »duh« - naskočil Maričko! Posledica?

Rodil se je mali deček, Jezusček! Kot NEZAKONSKO (izven zakonsko) dete, potemtakem – kot »pankrt«!

 

Ampak, dobro, vsakdo ima napake, pa so, menda, tudi Cerkvi dovoljene. Ona, navsezadnje, pomaga! Denimo…

Zbira prispevke, potem pa da prostovoljcem streho nad glavo, da lahko nabrano (v imenu Cerkve, seveda) delijo pomoči potrebnim. Ali pa, denimo, če imaš slabo, prenizko pokojnino, te tudi v svoj doma (za ostarele) vzame, tam (po)skrbi zate, celo vsak dan lahko, tam, organizirano, do amena moliš, čeprav…

Če imaš v lasti, na primer, dovolj vredno stanovanje, ali nekaj drugega (karkoli, samo da ima ustrezno vrednost, in da je moč to prodati, ali drugače tržiti), in če to prepišeš na Cerkev, potem – nimaš skrbi, ti »pomagajo«. Če pa nimaš takšne sreče, potem pa… ali plačaj, ali pojdi drugam!