Moč, nemoč...

Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal z možakarjem, ki mi je izkazal svojo začudenost ob tistih nekaterih, ki zmorejo več stvari hkrati početi. Ker on tega, na primer, ni zmožen, celo klepetati ne sme, med vožnjo, ker mu, v takšnem primeru, cesta uide, ni zbran, na razmere v prometu…

 

In mi je povedal, da se čudi neki knjigovodkinji, katero, bojda pozna, ker le-ta zmore sočasno poslušati radio, klepetati po telefonu in opravljati svoje delo…

 

Najprej sem mu svetoval, naj nikar ne išče uslug te knjigovodkinje, ker dvomim v to, da korektno svoje delo opravlja. Ali pa ni resnična trditev o tem, kaj vse, sočasno, zmore, ker…

 

Kadar ZARES poslušam, neko glasbo, na primer, takrat je moja zbranost k njej usmerjena, takrat jo tudi slišim, vsako njeno malenkost, se ji predam… in mi ne služi zgolj kot neko (zvočno) ozadje, katero leti skozi eno not, skozi drugo uho pa ven…

 

Kadar se ZARES z nekom pogovarjam, prav tako potrebujem biti zbran, da slišim, in se zavedam, tistega, kar mi sogovornik pove, da vem, kaj jaz povem njemu. Razen v primeru, kakopak, da blebečem o neumnostih, in je popolnoma vseeno, če neko besedo, stavek, dobesedno preslišim…

 

Kadar opravljam knjigovodsko delo… številke, matematične operacije, ugotavljanja odstopanj, razporejanje sredstev… mejduš, da moram tudi misliti na tisto, kar počnem!

 

Ja, kakopak da se da, da je moč opravljati različne stvari hkrati, vendar le v primeru…

 

Ko opravljam, na primer, neko povsem rutinsko delo, obenem pa razpredam, v mislih, o nečem drugem. A moraš imeti to delo »v mezincu«, v nasprotnem zlahka brez njega ostaneš, in tudi brez ostalih prstov…

Denimo jaz sem danes, med košnjo, pesem tvoril. In jo, potem, ko sem v premor sedel, tudi zapisal.

 

Ko ugotavljam določeno zadevo, in pri ugotavljanju potrebujem, v prid objektivnosti, dejanskosti ugotovitve, zreti z različnih zornih kotov, in to počnem malodane sočasno. A so, v takšnem primeru, zadeve, vsebine, med seboj povezane, na neke načine, in se ne izključujejo… tako, kot se izključujeta zbrano poslušanje glasbe (ali pogovarjanje) in knjigovodsko delo. In je zanimivo…

 

S taistim možakarjem, ki trdi, da ne zmore misliti na dve stvari hkrati, imam vedno »zabavo«, ko mu nekaj pojasnjujem, on pa, zabarikadiran na nekem svojem bregu, le z ene smeri gleda, in vidi, pa mu moram po stopničkah, in dolgo, pojasnjevati, del za delom, preden vsaj tozadevno »razume«.