…
kateri se niti tega ne zaveda, kar o sebi izpričuje.
Pravijo,
da so višek stvarstva. In so v to celo čvrsto prepričani. In celo resnico
govorijo, le da jo govorijo nevede, ne zavedajoč se tega, o čem govorijo. A jo,
govorijo…
Poglejmo
najprej k nekim goram. Drevesom. Hišam…
Vsaka
gora ima svoj VRH, in iz besede vrh izhaja beseda – vrhunec. To je, pač, nekaj
najvišjega, kar obstaja, znotraj neke zaokrožene celote. To je tisto, preko
česar ničesar več ni. To je tisto, čemur bi lahko rekli tudi skrajni domet…
Kaj pa
pomeni beseda višek? To je, denimo, količinsko gledano, nekaj, kar presega
določene potrebe, nekaj, česar, v bistvu, sploh – ne potrebujem! Mi je višek,
mi je preveč, mi je odveč. Tako da…
Ne, še
zdaleč niso nekakšen vrhunec, še najmanj t. im. stvarstva, daleč od tega, in celo
nasprotno – že dolga leta iščem smiselnost njih obstajanja, ker mi njihov »smisel«
da-čim-lepše-živim nikakor ne sede, pa nekih vidnejših prispevkov, razen v
podobah fizične sile, nisem našel. A to fizično silo zmore katerakoli druga
nadomestiti, v Indiji, denimo, slon, ali bivol, pri nas konj, in nek sorodnik
bivola… povsod pa nek stroj, neka naprava, ki se, iz časa v čas, tudi zares
izkazuje na način, da zlahka nadomesti roke… ne more pa nadomestiti glav(e)…
Z
drugimi besedami, bolj kot bodo naprave zavzemale mesta na področju fizičnega
dela, večja bo težava, v tem – kako sploh (še) zaposliti te, ki drugega kot
izvajati niso zmožni?! A pustimo času čas, tudi do časa pobesnelega (ali
ponorelega?!) Maksa…
Ko bi
nadaljeval, potem… pomeni, da bodo naprave privedle do tega, da bo višek postal
zares prepoznan kot višek?! In da se bo njegova podoba, sedeča na umišljenem nekem
stvarstvenem prestolu, sesula, v hipu, ali dveh. Ali pa bodo prizori, iz filma
Planet opic, tudi izven platen zaživeli?
Ni komentarjev:
Objavite komentar