Na
svetu »strokovnjakov«,
izšolanih
bedakov,
je kot
bi bil nek vrtiljak,
ki žene
vse v zrak,
nenehno
le vrteče
se
skozi čase vleče,
in vse,
do česar um dospe,
neumnost
le – podre!
Bi
pamet umovala,
a kaj,
ne bo spoznala,
da ni
ji seči do neba,
so
sojena ji tla,
a s tal
pogled ne seže,
da s
stvarnostjo postreže,
drugačne
iste so stvari
iz
silnih vseh oči…
Zapihajo
vetrovi,
pa novi
so bogovi,
in vsak
od njih prav dobro »ve«
kako se
v bolje gre,
a kaj,
hudič nagaja,
pa
bolje se razkraja,
ni seči
do neba zlatic
z
odločanjem – betic!
Ni komentarjev:
Objavite komentar