Namišljena

S prsti grem ti v lase,

mehki so, kot svila,

k meni svoje si srce

v objem privila…

 

Se poljub moj, prek oči,

k ustnicam podaja,

tvoj obraz v čas žari,

pravljico poraja…

 

Čutim dih tvoj, in utrip,

z mojim se prepleta,

bi spremenil prav vsak hip

v neskončna leta…

 

Dlan drsi, nalahno, v dan,

bi nenehno grela,

ni ti, za trenutek, stran,

večnost si ujela…

 

Vendar… kmalu že za tem,

kruto me prešine:

le namišljena si, vem,

mi zašla v spomine…