Je
Cankarjev Ivan odkrito priznal,
da mu
je Dežela všeč,
dočim
prebivalstvo, drugam bi ga dal,
mu bil
je dejavnik moteč…
Ne vem,
mar ni vedel, da to ne bi šlo,
povsod jih
je več kot preveč,
vseh
njih, ki bi segali radi v nebo,
da
zvezde odgnali bi preč…
Se raje
umaknil je v delo, in pit,
ni bil
za tak svet narejen,
bi
bržčas pošiljal, povprek kar, v rit,
ko
zvedel bi, da je »čaščen«…
Na
srečo minilo ga je, pač, takrat,
ko zbliza
stopnice je štel,
brezupa
odrešil ga zlomljen je vrat,
v
spokoj je, dokončno, dospel…
Ni komentarjev:
Objavite komentar