Predzimska

Dan se pripravlja na zimo.

Na tleh vse debelejša odeja,

ostankov nečesa, kar je mimo,

in vse bolj gola veja.

 

Odmiranje je sila barvito.

Kot bi se veselilo, pa krasi,

življenje neko, dodobra izpito,

preden mu sled izpuhti.

 

Še oblak se bremen otresa.

Dežinke se spuščajo med travo,

ko lajšajo si nebesa

neko zgodbo jokavo.

 

Jaz, že dolgo, čakam pomlad.

Rad vidim rojstvo kipeti.

Drugje vsaj, če meni ga znat

imeti ni več, doživeti.