V boju

Borim se z življenjem, v živetje me sili,

a meni je več, kot za to, da zgolj sem,

so mi, bržčas, geni kaj več namenili,

pa ni v zadovoljstvo mi kadar ne grem…

 

In hodim, le hodim, prav nič ne postavam,

in iščem, sprašujem, spoznavam kar znam,

že res, tu in tam tudi dobro zatavam,

brez vseh kažipotov in samemu sam…

 

Ni tistega da bi ob njem se ustavil,

na vrhu stopnišča je smer le naprej,

pa marsikdaj zbrišem, čeprav sem zastavil,

ko vidim, kar nisem ugledal poprej…

 

Ne, ni mi za jesti, in piti in biti,

po svetu preganja močnejša me glad,

njej moram, pravilneje, hočem služiti,

dokler ne pogoltne teme me prepad…

 

Borim se z življenjem, od nekdaj izziva,

ovija prerado v barvit se ovoj,

in šele takrat, ko mi delček razkriva,

dosežem, za hipec vsaj, nek svoj spokoj…