Uvodoma,
in takoj, se zahvalim vsem vam, ki spremljate zapise, katere objavljam na tem
blogu! S skupnimi močmi nam je uspelo doseči reden, in nemajhen obisk, zavoljo
katerega blog dodatno opravičuje svoj obstoj.
Dobro,
moči so pretežno moje, saj sem jaz tisti, ki v zapisovalno-ustvarjalnem pomenu
z vsebino streže, a kljub temu, tudi vaša vztrajnost šteje, meni vsaj…
Ne bom
vam stregel z raznimi, po vrsti butastimi floskulami, denimo s tisto
brez-vas-mi-ne-bi-uspelo, ker – kot prvo je uspeh sila relativna zadeva, kot
drugo pa zapisujem sebi, in zaradi sebe, pa bi to počel tudi takrat, ko nikogar
ne bi bilo, ki bi mojim besedam sledil, jih bral. In tudi z lažmi vas ne bom
obmetaval, imam navado stati za svojimi besedami, in razmisliti, preden jih
izrečem, zapišem. Predvsem pa imam navado ne trditi o tistem, o čemer pojma
nimam.
Priznam,
podatki, s katerimi mi streže beležnik obiskov tega bloga, so me, nekoč, zelo
presenetili. Bralce imam namreč na vseh koncih sveta. In je res, da prednjačijo
tisti iz Francije, Nizozemske in Kanade, dočim se Dežela (in Deželani),
običajno, uvršča(jo) šele na četrto mesto, kar pa tudi ni tako slabo,
upoštevaje, da se za njo (njimi) vrstijo neki iz dežele dolarja, pa nekoč
razvpite perestrojke, iz dežele vzhajajočega sonca ter iz mnogo drugih…
Kakorkoli
že, dnevni obisk ni mrgoleč, na srečo, kajti – ko bi bil, takrat bi se
povprašal o tem, kaj narobe delam, kaj je z mojim pisanjem napačnega, da ga
množično spremljajo?! Množičnost in okus ne gresta najbolje vštric…
Tudi NEmajhen
ni, ta obisk, vsaj za moje pojme ne, a kar je še najbolj pomembno, je to, da je konstanten, pa – če nenehno zahajaš na eno in isto mesto, potem že mora biti
nekaj, kar tam, zase, in sebi, ustreznega najdeš…
Jaz bom
še vztrajal, dokler mi bo dano, in bom imel kaj zapisati, če boste tudi vi, o
tem boste pa sami odločali. Kakorkoli že, in še enkrat – hvala, ker prihajate,
berete in ostajate!
Ni komentarjev:
Objavite komentar