Niti
zmarširati jih ne morem, nikamor, razen v mislih, in v besedah, pa mi ne ostane
drugega, kot – da zmarširam samega sebe! Nekam v »božjo mater«, in čim dlje od
njih.
In
potem poslušam o njihovi »ljubezni«, o njihovem »rad imeti«. Koga, sebe?!
Ne,
Bajron, niso muhe enodnevnice! Niti črvi niso. Muho in črva je Narava porodila
z določenim namenom, obema je smisel obstajanja v tem, da nečemu, nekomu »služita«,
in niti slučajno v tistem občem da-mi-je-čim-lepše!!!
Da-ti-je-čim-lepše?!
Beda mentalna, povej, kaj pa kdorkoli, kaj Svet ima od tega, da je tvoji riti
čim lepše?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar