Moj
breg, in jaz, nek čuden par.
Ni
bregu mar, da sem že star,
pa bi
živel, cvetel, norel…
nikdar
ne bom ga dohitel!
Moj
breg, in jaz, oba za v kot.
Prav
name čakal je, falot,
so prej
spustili ga v vnemar…
zdaj
čaka, da bo ista stvar!
Moj
breg, in jaz, oba poraz.
Jaz
njemu le za hip obraz,
on meni
več, kot kje drugje…
obenem
pa v nemoč mi gre!
Moj
breg, in jaz, nek čuden par.
A nama
ni nekih utvar,
prav nič
pretvarjanj, nič laži:
mi dal
je up, izpil bo kri!
Ni komentarjev:
Objavite komentar