Ne vem
sicer, koliko si se zmožna zavedati dejstev, sila preprostih dejstev, a, kljub
temu – znašla si se na napačni strani vrat!
Ja, ne
zapiraš vrat meni, pač pa jih zapiraš sebi, izključno sebi! Pri čemer obstaja
neka malenkost, ki bi lahko bila zanemarljiva, a, vsaj v konkretnem primeru,
ni. Kljuka, tista, ki ni »slepa«, se
nahaja – na moji strani!
Kakopak,
zaradi teh vrat, in kljuke, se ne potrebuješ vznemirjati. Nikakor. Še vedno ti,
v končni fazi, ostaja »irska«! Saj pomniš, to »irsko«, mar ne?! Le…
Dvomim,
da bolj ne bi mogel, da se bo, znova, našel idiot, ki bo, kar nekaj časa,
dobesedno spal na nožih, vilicah, britvicah, škarjah, tabletah… na vsem tistem,
pač, za kar bo menil, da bi ti utegnilo pomagati, pri tvoji poti »na irsko«!
Dvomim!
In prav
nič ne dvomim, pač pa sem prepričan, pa še kako prepričan, v sledeče: če vse
svoje »bratrance« zložiš na kup, pardon, na meni komajda opazen kupček, ta
kupček, po svojih zmožnostih razumevanja, ugotavljanja, odpravljanja, in tudi
po svojih zmožnosti odpovedovanja lastnemu življenju, da nekomu pomagaš, do
mojih stopal, kaj šele gležnjev, ne seže! A to, vem, tudi sama veš. Ne da se,
kadar nič množiš, s katerimkoli številom, še vedno – nič ostane. Nič, predvsem
razuma, posledično marsičesa drugega.
Da,
znašla si se na popolnoma napačni strani vrat! In, mimogrede – tudi pred več
kot desetletjem sem bil edini, ki je trdil, da je s teboj »nekaj narobe«,
medtem ko je vsa pamet, tudi »strokovna«, »vedela«, da je s teboj – »vse v redu«.
Pa ni bilo, mar ne?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar