Z menoj se igraš

Z menoj se igraš, na skušnje me daješ,

preživljam, po vrsti, jih eno za drugo,

a se ne utrudiš, za malo zamaješ,

kot da bi hotelo me čim prej v trugo…

 

Z menoj se igraš, in zlahka ti teče,

kot hočeš, tako mi vsa leta obračaš,

in v vsakem koraku je nekaj, kar peče,

tako kot da s kaznijo dobro mi vračaš…

 

Od malega sam, povsod, in nenehno,

samoten je breg, in pod njim ti, kot reka,

nikdar v nečisto, v tisto pritlehno,

pa težje, prav težje mi vsak dan odteka…

 

Ti še ni dovolj, povej, kaj bi rado,

bi zmlelo, do konca, kar me je ostalo,

ker vidim, prešlo ti je v grdo navado,

da bi na poprej mi še nekaj dodalo…

 

Z menoj se igraš, to v tvoji je moči,

a veš, dolgo več mi ne bo te trpeti,

pa ti bom porekel »daj, s hrbta mi skoči«,

že dolgo te takšnega nočem imeti.