Je
treba, kdaj pa kdaj, zastati,
zastati,
dobro prečesati
vse
tisto, kar je že bilo,
da veš,
kam ti poti gredo…
Napake
so, da se učimo,
radosti,
da moči krepimo,
je
žalost steber nek opore,
na njem
veselje zrasti zmore…
Vse kar
umaže, vest pekli,
vse čisto
pa korak bodri,
prav
redke so stezé uspeha,
da ni
na njih še kančka greha!
Ja,
treba je, vsaj tu in tam,
da veš,
naprej, ali drugam,
po sili
ni do cilja iti,
pomembno
je kako hoditi!
Kot
drugi naj ne bo vodilo,
nesnage
je povsod obilo,
da bi
obraz te čist krasil,
v
načelih bo svoj čas gradil!
Ja,
dete, treba je zastati,
zastati,
dobro prečesati,
izbiraj
v samosti poti,
naj za
teboj nič ne smrdi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar