»Spoštovani Uroš« ali Kako deluje pamet…

Za ponazoritev učinkovanja pameti (najenostavnejše, temeljne podobe mišljenja, žal edine, s katero razpolaga absolutna večina) bom navedel primer, preprost primer, katerega sem velikokrat doživel, potemtakem sem ga osebno izkusil, in ni izmišljen. Itak imam navado stati za svojimi besedami!

 

Ničkolikokrat sem slišal, od različnih, da mi verjamejo. Da mi zaupajo. Da me spoštujejo. Da me imajo, celo, radi. Obenem pa…

 

Obenem pa sem, pri taistih, redno, doživljal, in še doživljam, to, da ko beseda nanese na pogovor o zadevah, ki niso ne šport, ne vreme, ne kvačkanje, ne golaž (itak se o takšnih, vsem v zmožnost nekega osebnega izrekanja danih stvareh NE pogovarjam), pač pa obravnavajo vsebine, za katere občost sicer ve, da »ve« (dejansko pa najmanjšega pojma o njih nima!), da takrat ugotavljam, da – mi NE verjamejo. Da mi NE zaupajo. Pa se sprašujem, kakopak, kako, na osnovi česa pa me lahko spoštujejo, na osnovi česa me lahko imajo radi, kajti jaz tistih, katerim ne verjamem, katerim ne zaupam, ne morem ne spoštovati, ne imeti jih rad! Ne morem, ker, veš…

 

Moje besede SO JAZ, so izkaz mojega ugotavljanja, mojega pojmovanja sveta, so izkaz mojega načina življenja, potemtakem so, dejansko, jaz, so del, neločljiv del mene! Ki za svojimi besedami vedno stojim, v svoji načelnosti… za razliko od občosti, ki se izkazuje z oportunostjo, prilagodljivostjo, z dvojnimi merili!

 

Ja, tako deluje pamet. Skrajno butasto, resda, a deluje. In je težava v tem, ker pamet ( = enostavno, praktično, neposredno vzročno-posledično mišljenje) zmore, naenkrat, upoštevati samo eno plat medalje, in nikakor ni zmožna celovitega vpogleda, ni zmožna neke vsebine, katerekoli, sočasno videti z vseh, različnih, zornih kotov! Ni zmožna, žal. A to ni nič presenetljivega, to, da ti verjamejo… čez pet sekund pa ti NE. To, da ti zaupajo… čez pet sekund pa ti NE. Da te spoštujejo… čez pet sekund pa te NE, pač pa se z nespoštovanjem izkazujejo. To, da te imajo radi… čez pet sekund pa te NE, te nimajo več radi. Ne, nič neobičajnega, tudi »moja« Tisa stisne rep med noge, če jo, in kadar jo, kregam… čez pet sekund pa – veselo maha z njim, ko jo pobožam! Ja, tako delujejo NAGONI, tako deluje NE-razumskost, tako deluje, preprosto povedano, preprosta pamet. Katera v tistih, ki dajejo, vidi svoje »junake«, kasneje pa, ko nehajo dajati, taiste »junake« v blato potepta, jih popljuva. BEBAVOST, nič drugega. Žal celo bebavost, ki voli, izvoli, položaje dosega, z njih odloča, predvsem pa – vrača, ves razvoj, v neko preteklost! »Človeštvo«. Ki potrjuje to, da JE zlato vse kar se sveti…