Življenje
rado razkrije kopice laži, a kljub vsemu določene resnice ostajajo, med njimi
tudi ta, o kateri govorijo pričujoči verzi.
Je
vsakdo doma, kjer mu najbolj leži,
smeti na
smetišču, je svinjam svinjak,
in
smrad je, kakopak, prav tam, kjer smrdi,
čemu le
drugod onesnažil bi zrak?!
Med
lopovi lopov, s kurbirji vlačuga,
le s
tujo krvjo zmore vsak parazit,
k
nesnagi z lahkoto zalepi se kuga,
in v
sprijenost rada zateče se rit!
Je mraz
le v mrazovju, in skala v skalovju,
morali je
grešno sred' dreka živet,
čebela
se najde v svojem satovju,
požrešnost
kjer moč v nedogled je le žret…
Množi
se domače, tam, kjer se obnese,
v enakem
enakemu seme rodi,
pa črvu
med črvi veselje prinese,
gnilobi
kjer v gnitje se vse spremeni…
Viš,
meni pa ni za naštete ostale,
za kurbe,
kurbirje, za črve, smeti,
mi
zvezde drugačno življenje so dale,
in v
njem je prostora samo za ljudi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar