Bojda
sem prestrog. A nisem. Je pa res, da nisem prilagodljiv, da se ne obračam z
vetrovi, da mi je umazano – umazano, pa četudi v majhnih količinah, da se ne
prodajam, in se nikoli nisem, da vem, kaj je dopustno, sprejemljivo, moralno,
če želiš – človečno!
Prestrog?
Do tistih, zaradi katerih je Svet svinjak?! Do tistih, ki za lasten dobrobit,
za lastno ugodje, počnejo malodane vse, kar si upajo početi, pa četudi na račun
nekih drugih?! Ne, do takšnih ne moreš biti prestrog, nasprotno, še vsaka
kazen, ki, morda, za takšne obstaja, je preblaga! Lahko si namreč dovoljuješ lastno
življenje ogrožati, ga uničevati, do tega, da taisto z življenji drugih počneš,
pa nimaš nobene pravice. Zlasti, če si običajen, nemoralen kup dreka! Kakršnega
sploh biti ne bi smelo, kaj šele, da ima neke, denimo državljanske, pravice, in
je celo zaščite deležen! V imenu neke tozadevne humanosti, humanosti bebcev, ki
do povzročiteljev slabega več usmiljenja doživljajo, kot do njihovih žrtev!
Kako tudi ne bi, ko pa so jim popolnoma enaki, in so tudi sami prilagodljivi,
kupljivi, lastnemu ugodju predani!
Ne,
nisem prestrog, le sprijenosti organsko ne prenašam, in me nihče ne bo do tega
spravil, da bi jo trpel!
Ni komentarjev:
Objavite komentar