Odveza...

Z vsako odvezo, katero mi nekdo da, s svojimi ravnanji, imam bolj proste roke.

Z vsako odvezo, katero mi nekdo da, s svojimi ravnanji, se obseg obveznosti, dolžnosti, ki jo do drugih čutim, manjša.

Z vsako tovrstno odvezo, katero mi nekdo da, se moja moč poveča, in to vse do tja, da smem svoj ni-mi-mar izreči.

Z vsako tovrstno odvezo mi upada zaskrbljenost, strah, in se zmanjša količina solza, katere sem voljan za druge izjokati.

 

V bistvu bi moral biti za vsako takšno odvezo hvaležen, po tem, ko odtrpim zaradi spoznanega, doživetega. In tudi sem, na nek način, hvaležen temu, da se zmore sprijenost, ko svojo svobodo začuti, iskreno v svojem smradu (iz)kazati! Me, v bistvu, same sebe odrešiti.