Beseda je hiša, in plamen, toplina,
v besedah je
tisoče drobnih stvari,
beseda je pot, za
podobe spomina,
zadiha v njej vse,
kar bilo je, a ni...
Beseda je mati, ki
postelj pogreje,
postelje v
globini, jo v mehko ravna,
ko v njenih očeh
se nebo ti zasmeje,
beseda pove, da si
v sreči doma...
Beseda je oče,
četudi v oblake
zapuha kdaj
strele, ker čas ga jezi,
a vselej, in budno
zre tvoje korake,
le lepih besed ti
v življenju želi...
Besede so čudne,
pustijo se peti,
in mnogokrat v
prazno leteti hite,
tedaj pa, ko
zmoreš v njih zacveteti,
takrat zate črke
sestavlja srce...
Ni komentarjev:
Objavite komentar