Prek morja podal se, za valom, nek val je,
da v novih
spoznanjih izmeri razdalje,
pozdravil bo
zvezde, pod njimi zasije,
še preden v sipino
korak svoj izlije...
Raztresle so
zvezde nasmehe v temine,
poslednje postaje
za mnoge spomine,
a v večnosti dano
ni času obstati,
pa, tu in tam,
zvezda v temo gre zaspati...
Še luna se maje,
postrani leži,
oblak je poveznila
preko oči,
in sanja o tem, da
nekoč se poda
po svoje povsem
prek neba...
Ni komentarjev:
Objavite komentar