Preprosta

Spet v dan gole krošnje

so vse zacvetele,

v nebo se odele

in s soncem žare,

oblakov priprošnje

so sad svoj požele,

oči so izpele,

do slednje, solze...

Od cveta do cveta,

je misel razpeta,

zgolj kanček nek sreče,

pa duh poleti;

še spev mile ptice,

popelje stezice

med sanje hlepeče,

in - stran od ljudi...