Na polju čuden spak stoji,
v čakanju čas
razvlači,
zaspano gledajo
oči,
v obraz se trudno
pači...
Nadel si je klobuk
nek star,
v zakrpe se
oblekel,
frizura pa -
glavnik nikdar
o njej ni črke
rekel!
Dejali so, da naj
podi
leteče tolovaje,
a bržčas za to
delo ni,
se z njimi druži
raje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar