Resnično, brez slehernega
"zafrkavanja", trdim, da smo vsi pametni. Nekateri, resda, zgolj
zase, domnevno vsaj, drugi tudi za druge, a kljub temu...
Večina "zna živeti". Točno ve,
kaj potrebuje, da zadovoljstvo, vsaj osnovno, predvsem pa relativno, doseže, in
ko ga, doseže, je življenjsko poslanstvo izpolnjeno. Spet, na drugi strani, so
takšni, ki "ne znajo živeti zase", pač pa počno, to svoje življenje,
na način, da oddajajo...in so, z vidika posamičnosti, trapasti. No, vsaj v očeh
omenjene večine. In marsikdaj tudi v lastnih.
Kaj je lepšega, kot biti zadovoljen? Pa
še neumen povrh, denimo, in sebičen! Želodec mi je sporočil, da sem lačen,
odprl sem hladilnik, in - moja rit je zadovoljna! Lahko sedem pred ekran, pa si
kakšno navdihujočo oddajo pogledam, Esmeraldo, na primer, ali nogometno
tekmo...
Ja, z druge strani je malo bolj
zapleteno. Pa ne, da drug(ačn)i želodci drugače delujejo, nikakor, tudi oni
znajo sporočiti, da so lačni...in tudi ni težava, da ne bi hladilnikov
premogli, ti drug(ačn)i, jih, večje je vprašanje, kaj v njih najdejo. A, niti
ni pomembno, to, sploh ne, sežejo, vzamejo, tudi oni svojo rit napolnijo,
vendar...aleluja, zadovoljstvo ni doseženo, le ena izmed potreb, tistih
najosnovnejših, danih sleherni živali, rastlini, je odpravljena. Nezadovoljstvo
pa ostaja, ker pravi razlogi ne tičijo ne v mojem želodcu, ne v moji riti...
Zanimivo je, da večina rada omalovažuje
zadeve, kakršne so šola (šolstvo, šolanje, izobrazba), šport (ne govorim o
rezultatih, le-te, očitno, vsi dosegamo, smo zanje vsi zaslužni in nanje, kako
ne, tudi ponosni!, pač pa govorim o pogojih, v katerih "družbeni
šport" deluje), kulturo (ta je sploh nebodigatreba, ker - kaj, za vraga,
potrebujem knjigo, itak vse vem, da pa bi se z nekimi operami kričavimi basal,
pa celo poezijo bral, uh, groza nepotrebna...)...in v tem niti ni greh. Prazna
glava polnih misli ne more poroditi. Greh je v tem, da so celo tista leta, v
katerih so hodili v šolske klopi, dobesedno stran vrgli, pa niti tega niso
zmožni doumeti, da je njim dana možnost življenja na višji "ravni udobja"
prav zaradi tistih, ki - niso znali živeti (zgolj, predvsem, ali pa sploh) -
zase!
Nerad po narodih, ker je itak preveč
nacionalizma, tistega najslabše vrste, a uporabim, vseeno, tu, primer naroda, v
katerem živim: Slovenci niso narod zaradi vodovodarja Lojza, pač pa zaradi
pesnika Prešerna...
P.S.
Vsakič ko slišim nestrpnega
"runklna" govoriti o tem, da je škoda denarja za zadeve, ki se v
praktičnem (v podobi proizvajanja nekih konkretnih, uporabnih danosti) pomenu
ne izkazujejo, pa ko doda, da gre v tovrstnih primerih za parazite, ki na račun
njegovega dela živijo, pomislim - ej, cepec, črke, ki jih uporabljaš, da se v
cepavosti izkazuješ...računalnik, prek katerega taisto počneš...centralno
ogrevanje, ob katerem se greješ, ko zrak v potrato trošiš...vse, kar
uporabljaš, je najprej nastalo v glavi, šele nato v rokah. Da je do tvoje riti
prišlo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar