Dehtiš, metuljčica, ujeta
v topel vetrič mojih sanj,
ki pesem širnih potovanj
oplaja s cveta mi do cveta...
Prek trat prelestnih pot drsi,
med zvezdami v nebo zavije,
da se v dotik, poljub izlije,
ko v hrepenenju zažari...
Še luna v stihu je medena,
ko skozi okno v noč sme zreti,
iz hipa v hip naju odeti
hiti nje pravljična koprena...
Ni komentarjev:
Objavite komentar